Andreja Katič: Dan zmage, ko je okupatorska vojska kapitulirala pred slovenskimi partizani
Tudi letos bomo v Topolšici obeležili Dan zmage! Brez proslave, a v naših srcih nič manj ponosno! Topolšica je za nas poseben kraj. Tukaj razkol, ki ga nekateri želijo vnesti med ljudi, ni tako viden. Tukaj se ne postavlja vprašanja – kdo je zmagal? Mi vemo! Prav tu se je namreč s posredovanjem slovenske partizanske vojske končala druga svetovna vojna v Jugoslaviji in v jugovzhodni Evropi. Zato smo ponosni, da je Topolšica kraj, v katerem se je rodilo novo obdobje – obdobje miru!
9. maja 1945 je nemški generalpolkovnik Alexander Löhr podpisal kapitulacijo skupine armad E. Kapitulacijo vojaške grupacije, ki je bila po številu vojakov in količini orožja med najmočnejšimi in je povzročila veliko gorja. Zaradi nacistične in fašistične ideologije so padle številne žrtve. Neopisljivo je bilo tudi trpljenje civilnega prebivalstva. In še posebno bolečina najbolj ranljivih, otrok, žensk in starejših.
V Šaleški dolini si že leta prizadevamo, da bi se proslava umestila med državne praznike, še vedno se namreč vsi ne zavedajo dovolj pomembnosti tega dogodka. In simbolike.
Najpomembneje – podpis kapitulacije skupine armad E je v pomenil konec druge svetovne vojne v vsej jugovzhodni Evropi! Kot drugo – okupatorska nemška vojska je kapitulirala pred slovenskimi narodnoosvobodilnimi silami! Ivan Dolničar, pozneje general in dolgoletni predsednik slovenske zveze borcev, je bil prvi partizanski poveljnik, ki se je srečal z nemškim generalom Löhrom in ga tudi odpeljal na pogovore.
In nenazadnje – gre za prav tistega generala Löhra, ki je operativno začel drugo svetovno vojno pri nas z bombardiranjem Beograda, kar je vključevalo tudi napad na bolnišnico. In kot vojni zločinec je dobil pravično kazen.
Danes je pravzaprav težko razumeti, kako zahtevni so bili tisti časi. Danes, ko vsaka informacija (prava ali lažna) pride takoj v naše domove preko ekranov različnih aparatur. Kako je bilo v tistem času, ko si že lahko začutil upanje, da bo gorja enkrat konec? Ko je že skoraj zavel vonj po svobodi? Težkih spopadov na našem ozemlju, žal, še ni bilo konec. Tudi napadov posameznih okupatorskih sil na osamele kmetije in pobojev domačinov. Kako je v tistih dneh razmišljal Kajuhov junak v Kmetovi pesmi?Moje telo pretepeno poglejte, lica otekla, usta nabrekla, moje dlani krvaveče, moje oči plameneče! Bil sem zemljak, vsak svoj korak svoji sem zemlji podaril… Pa so prišli ti prekleti hudiči, koder so šli, so za njimi mrliči, meni so mater in sina ubili, ženo so… kaj naj bi ženi storili?
Končno je maja 1945 prišla svoboda. Konec je bilo morije, ki je na slovenskih tleh trajala že vse od aprila 1941, ko so si naše ozemlje razdelile tri okupatorske države in se namenile uničiti slovenski narod ter njegovo narodno identiteto.
Teh dogodkov se moramo spominjati! S hvaležnostjo do partizanskih bork in borcev, ker ste se v oboroženem boju uprli okupatorju, ki je imel trden namen. Se še spomnite besed: »Naredite mi to deželo spet nemško«?! In s hvaležnostjo do civilnega prebivalstva, ki je v tej borbi pomagal.
Ponosni smo, da se je naš narod v velikih preizkušnjah prejšnjega stoletja postavil na pravo stran. Da je bil na strani, ki se je borila za demokratične vrednote. 9. maj je dan zmage. Ta dan praznuje Evropa, katere del smo. To je bil dan, ko je mir premagal sovraštvo.
Tudi zato je danes upravičeno popolnoma nesprejemljivo, da bi kot narod le tiho gledali in sprejemali, kako se spreminja podoba naše mlade države. Smo se za to v preteklosti borili? Vprašanje, ki ga je vse bolj pogosto slišati iz ust preteklih generacij iz 2. svetovne in osamosvojitvene vojne. Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova je opozorila Slovenijo, da so neodvisni mediji ključni za demokracijo. Ne bom omadeževala tega zapisa z navajanjem vseh drugih zgodb, ki smo jim priča. Vrednote, na katerih je bila zgrajena povojna Evropa so na preizkušnji. Tudi v naši državi. In na nas je, ali se jim bomo – tako kot v preteklosti tudi danes – postavili v bran!
Moj današnji poklon gre Topolšici, ki bo vedno zapisana v zgodovino kot kraj miru in zmage. Kot kraj pravične prevlade – partizanskega, svobodoljubnega in demokratičnega gibanja nad zločinskim zavojevanjem sveta. Socialni demokrati se bomo poklonili spominu. Skupaj s predsednikom ZZB NOB Slovenije Marijanom Križmanom, predstavniki združenj borcev in občin bomo položili venec k spominski plošči v spominskem paru v Topolšici.
Srečno. Lepo praznovanje želim!