NOVICE ObO SD Velenje

Andreja Katič o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov

0 Komentarji
877
13-03-2015

Andreja Katič, poslanka SD in podpredesednica v Državnem zboru Republike Slovenije je, 13. 3. 2015, na 10. izredni seji Državnega zbora predstavila stališče poslanske skupine SD k Predlogu priporočila o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finančnih instrumentov.

Spoštovane in spoštovani,

ni ravno pogosto, da se poslanke in poslanci poenotimo ter podamo skupno zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. A v primeru javno objavljenih očitkov na račun Banke Slovenije je bilo drugače. Tokrat je moralo biti drugače. Očitki, ki so bili izraženi na račun centralne banke v zvezi z njeno vlogo pri sanaciji bančnega sistema v letih 2013 in 2014 so bili namreč tako hudi, da niso nikomur dali možnost skrivanja za floskulami o neodvisnosti institucije ali tako imenovanih bančnih tajnostih.

Bolj kot enotnost pa skupen nastop poslank in poslancev izraža zadrego in nemoč političnih odločevalcev. Zadrego nas vseh, ki smo soodločali v postopkih sanacije bančnega sistema, potisnjeni ob zid z opozorili vsakokratnega finančnega ministra ter domačih in mednarodnih finančnih institucij, da druge možnosti ni. Obstajale naj bi zgolj drage in še dražje. Odločitve so bile tako pogosto sprejete v časovni stiski, temeljile pa so pretežno na zaupanju v presojo tistih, za katere naj bi veljala dogma o nezmotljivosti na finančnem področju. A zmoto je nedavno ugotovilo računsko sodišče, ko je kot enega izmed večjih grehov opredelilo delovanje DUTB, očitki Banki Slovenije pa so omajali zaupanje tudi v preteklo delovanje osrednje finančne institucije.

Politična nemoč pa izvira iz razmerij med Banko Slovenije ter zakonodajalno in izvršilno oblastjo. Položaj centralne banke je utemeljen na 152. členu Ustave, ki določa njeno samostojnost, a jo hkrati uokviri z neposredno odgovornostjo državnemu zboru. Dokaj natančna razmejitev med samostojnostjo in odgovornostjo je v področnem zakonu o Banki Slovenije ohlapnejša. Definicijo, da so banka in njeni organi neodvisni in pri opravljanju nalog niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve, bi tako veljalo vnovič proučiti, tudi iz vidika ustreznosti nadzorstvenih mehanizmov nad njenim delovanjem.

V preteklih dneh smo bili od visokih predstavnikov Evropske komisije deležni klicev k obrambi neodvisnosti Banke Slovenije. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo jim prisluhnili, a jih ne razumemo kot zahtevo po odstopu od namer po razčiščenju vseh okoliščin v zvezi s sanacijo bančnega sistema. To bi moralo biti tudi v interesu Evropske komisije, ki je imela pri izvajanju stresnih testov več kot le opazovalno vlogo. Ne nazadnje, ne glede na to, da na prenekatero vprašanje, na katero bomo opozorili v razpravi, Banka Slovenije do sedaj ni podala ustreznih pojasnil, vendarle velja ugotoviti, da v dosedanjem poteku procesa konstruktivno sodeluje. 

A skrb bruseljskega citya je v določeni meri mogoče pojasniti z učinki razkritja vseh okoliščin na postopke prodaje državnega premoženja, ki so v teku. Eno izmed bolj zaželenih podjetij je NKBM, ki jo je država dokapitalizirala s preko 800 mio €, s prodajo pa naj bi prejela slabih 200 mio €. V čigavem interesu je danes, ko so banke prekapitalizirane, ko sedijo na denarju, nastopati z argumenti, da je sanacija bančnega sistema dokaz nujnosti takojšnje prodaje sedaj nadvse dobro stoječih bank?

Spoštovane in spoštovani, Socialni demokrati smo v mesecih pred medijskim razkritjem nepravilnosti v zvezi s sanacijo bančnega sistema opozarjali na čudna naključja, povezana z opravljenimi stres testi, ki so bili podlaga za dokapitalizacijo bančnega sistema. A so bili  empirični dokazi o ustvarjanju doktrine šoka, v kateri so bili pripravljeni nastavki za privatizacijski cunami poslednjega državnega premoženja, pospremljeni zgolj s ciničnimi nasmeški in poslani v ropotarnico teorij zarot.  Spomnimo zgolj na napačne makroekonomske predpostavke. Zgrešenost napovedi Evropske komisije in izvajalcev stres testov zlasti v zvezi z gospodarsko rastjo ni primerljiva niti s tisto, ljudskemu vedenju bolj poznano, o snežnem metežu stoletja, ki naj bi zajel Slovenijo skoraj usodnega petka, 6. februarja. Upamo, da smo se iz neposrečene metode napovedovanja prihodnosti vendarle kaj naučili in bomo ta nauk na napakah koristno, v prid nas vseh, obrnili že pri omejitvi vpliva vedeževalskih tehnik na vsebino zakona o fiskalnem pravilu.

Spoštovane in spoštovani, bančna sanacija ima svojo ceno, ki jo plačujejo državljanke in državljani te države. Zloraba finančnih mehanizmov, ko se je skrb za družbeno odgovornost umikala sli po brezsramnem bogatenju posameznic in posameznikov, je na rob in čez njega pahnila množico ljudi. Ti nosijo imena in priimke, po zaslugi medijev je drobec njihovih zgodb predstavljen nam vsem. V poslanski skupini Socialnih demokratov pa pričakujemo, da bodo za to pristojni organi postregli tudi z imeni in priimki vseh tistih, ki so se predajali hedonskemu užitkarstvu ob zavedanju, da zanj na oltarju egoistično žrtvujejo usodo celotne nacije.

Ta teden smo se lahko seznanili z informacijo o nepreklicnem koncu komunizma. Brezrazredne gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah, kot komunizem opredeljuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, res že dolgo ni več. Nasledila ga je namreč tržna ekonomija, kjer samopoklicana elita kuje dobičke na račun siromašenja vsega, kar je javno, družbeno, le-to nato opredeli kot neučinkovito, kot rešitev pa ponudi razprodajo.

Dragi moji, slej ko prej bo tudi takšno miselnost povozil – čas.

Hvala lepa.

 

Stališče je podkrepil s številkami poslanski kolega dr. Franci Križanič:

DR. FRANC KRIŽANIČ (PS SD): Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani visoki zbor. Najprej nekaj o ozadju, kako je ta kriza nastajala, zakaj je nastajala. Leta 2004 je bil slovenski makroekonomski dolg 15 milijard evrov, se pravi tako državni kot vseh privatnih subjektov do tujine in je do leta 2008 narastel na 39 milijard evrov. Banke, poslovne banke, so v tem procesu povečale svoje neto izpostavljenost do tujine iz 2,7 milijard evrov na 8,8 milijard evrov. In v tem procesu se je razmerje med krediti in depoziti spremenilo v približno 1 na 1, kar je konservativno in varno, na 1 proti 1,6, kar je pomenilo, da so se banke v tem procesu zadolževanja neracionalnega in prevelikega s prekratkimi roki izjemno izpostavlja. To je naredilo naš bančni sistem v obdobju krize ranljiv in mi smo se odzvali na to tako, seveda, tudi v obdobju, ko je ta denar začel hitro teči iz Slovenije, približno 3 milijarde ga ne odteklo v nekaj mesecih, ker so bili roki tako neugodni, da smo po eni strani z državnim denarjem zbranim preko najprej zakladnih menic, potem pa z izdajo obveznic, vstopili v bančni sistem s približno tremi milijardami depozitov. Obenem pa smo uvedli, kot je bilo danes že povedano, celo vrsto različnih garantnih shem. Garantirali smo varčevalcem varnost njihovih vlog do 12 milijard evrov.

 Garantirali smo bankam za nastope na medbančnem trgu, da so si lahko pridobile dodatna sredstva in plasirali naprej gospodarstvo. Garantirali so mu gospodarstvo, ki se je zadolževalo pri bankah, seveda glede na delovna mesta, ki so jih ščitili. Garantirali smo celo prebivalstvu, ki se je zadolževalo pri bankah, obenem smo izvedli tudi dokapitalizacijo. Dokapitalizirali smo slovensko izvozno družbo in vsakič, ko je Banka Slovenije zahtevala z regulacijo dokapitalizacijo, smo dokapitalizirali tudi banke. Skupaj je prišlo do kapitalizacije v nekem obdobju od leta 2009 do 2011, približno 400 milijonov evrov, nekaj več kot 400 milijonov evrov. Skupen učinek pomoči finančnemu sistemu ves pa je bil odplačan in tak, da je pričakoval tudi, da je bilo realno pričakovati, da bomo davkoplačevalci dobili denar nazaj, je bilo okrog 6,5 milijard evrov ali 3 tisoč 300 evrov na prebivalca. Rezultat tega je bil, da je kreditna aktivnost v obdobju krize rasla celo nekoliko hitreje kot v Evro območju in se je od leta 2008 do julija 2010, ko so razmere tekle normalno, povečala še za milijardo in pol do nefinančnih družb ali do realnega sektorja gospodarstva ali 8%. Na osnovi te kreditne aktivnosti in razvojnih politik, ki smo jih izvajali v skladu s standardi Evropske unije je začel hitro naraščati izvoz, obnovila se je tudi gospodarska rast. Julija 2010 je Banka Slovenije spremenila regulacijo. To je bilo kmalu za uspešno dokapitalizacijo Ljubljanske banke s katero je zahtevala dodatno kapitalsko ustreznost in čez celo vrsto vzporednih ukrepov dosegla, da je kreditna aktivnost v Sloveniji začela padati in je upadala do lanskega decembra. Letos januarja se je prvič izboljšala. Tako, da v upanju, da morda to vendarle izboljšanje je začetek neke spremembe, bi ta opis končal.

In bi šel na to kaj se je dogajalo od leta 2012 in zlasti v letu 2013 naprej. Najprej je povsem jasno, da je banka izvedla nezakonito razlastitev delničarjev. Regulacija Evropske unije, ki to določa, bo veljala šele od 1. 1. 2016. Potem prepovedala je dokapitalizacijo NKBM oziroma lastnikom, da bi preprečili svojo razlastitev tako decembra 2012 kot junija 2013. Na osnovi nerealnih napovedi je izvedla stres teste, najela je svetovalno družbo Oliver Wyman brez javnega razpisa, vsaj podatke o tem javnem razpisu ni, kako je prišlo sploh do tega dela. potem nerazumno visoko nagrado mu je dala. 11,2 milijona evrov, 10 milijonov evrov so morale plačati pa še banke, to je primerljivo bistveno manj kot so plačali v Španiji. Potem rekordni, od 63 do 71% odpis, odvisno kdo je meril, / nerazumljivo/ ali če sami naredimo oceno, prenesenih terjatev na slabo banko. Te terjatve so pa v bistvu zavarovanja in to so dobra podjetja s katerimi so bili krediti zavarovani. Potem očitno je, da korist od protipravnega odvzema delnic in od velike dokapitalizacije bank, ki je bil izveden na osnovi nerealnih stres testov, imajo sedaj kupci saniranih bank pri NKBM lahko gledamo razmerje med 200 milijoni kupnine in 870 milijonov po nekih ocenah plasiranih sredstev v to banko, s tem, da so slabe terjatve umaknjene, 600 milijonov bo to dobil ta, ki bo kupil opran denar. Jasno je, da bo država pravdo z delničarji izgubila in izgubila jo bo na okrožnih sodiščih pa potem na vrhovnem, ne na ustavnem. Jasno je, ker ni bilo vzroka za to razlastitev, ne da bi država ne imela pravice, če bi bil, ampak ga ni bilo in potem bo javni dolg še za 600 če ne več milijonov evrov večji, ker bodo seveda lastniki zahtevali neko realno oceno, ki ni samo knjižna, kaj šele likvidacijska za svoje plasmaje.

Potem zanimivo je neskladje med rezultati stres testov, ki so bili izvajani. Cena vrsta institucij jih je izvaja, Oliver Wyman, Ronald Berger in različne revizijske hiše kot je Deloitte & Touche in podobno, pa tudi Banka Slovenije je sama izvedla in ta še najbolje pozna, ima dober raziskovalni tim in razlika med Ronaldom Bergerjem in Oliverjem Wymanom je 1 milijarda in pol od tega kar je bilo upoštevano. Ronald Berger je pri istih nerealnih predpostavkah ugotovil milijardo in pol nižjo potrebno dokapitalizacijo. Banka Slovenije pa 2 milijardi pa 100 nižjo, sicer pri drugih predpostavkah pa precej globlje ali krajše recesije, kolikor je za razbrati iz javnosti dostopnih gradiv. Potem očitno so se med, to so že ljudje v bankah opazili, zaposlenimi, da so se med izvajanjem stres testov spreminjali kriteriji. Tukaj je en pomemben datum 30. september 2013, takrat je prišlo do očitno nekega vdora v neodvisnost Banke Slovenije, kdo ga je izvedel, kako lahko to samo forenzična raziskava odkrije iz tujine. Je ta vdor očitno bil. In takrat se je po nekih informacijah tako imenovana ocena, tako imenovane bančne luknje povečala iz 2,8 na 4,8 milijarde evrov ali dodatni dve milijardi evrov, kar nas zdaj seveda pritiska pri obrestih, ki jih mora država plačevati in manjših izdatkih, ki jih imamo na voljo v okviru maastrichtskih kriterijev za normalno družbeno reprodukcijo in tudi razvojne politike. Potem krčenje kreditov gospodarstva kot sem rekel od julija 2010 bi človek rekel to je človeško, poskušali so uvesti en ukrep, ki ga je že Evropska unija oziroma ECB načrtoval, zelo hitro, ko so videli, da ima zelo pogubne ukrepe, posledice, bi morali vendarle ukrepati, nekaj spremeniti, nekaj izboljšati, se poskušati prilagoditi. Ne. To, kar nadaljujejo, nadaljujejo, kar kaže na nek načrt, tako da so krediti nefinančnim družbam, kot temu rečemo ali realnemu delu gospodarstva so padli iz 21, dobrih 21 milijard sredi leta 2010 na dobrih 11 milijard, na koncu 2014. Nekaj teh sredstev je prenesenih tudi na slabo banko, tako da v celoti se toliko gospodarstvo ni razdolžilo, precej pa se je. In kar bi dodal na mnenje gospoda Dragonje, tako malo advokatsko je to bilo povedano. Se pravi, ni se poskušal, bi rekel samostojno opredeliti kot analitik. Seveda dokapitalizacija ni pripeljala do povečanja kreditov do letošnjega januarja, morda se je letošnjega januarja to začelo. Približno za milijardo so krediti še vpadli ali pa so se odpisi povečali še od prenosov na slabo banko do lanskega decembra. Tako, da za razliko od tiste sanacije, ki je bila izvedena v začetku 90-ih let, ta ni vodila v povečanje kreditov in potem v gospodarsko rast, obratno, gospodarska rast se je zgodil kljub tem dejavnostim, kakor so bile pač peljane centralne banke. Omogočil pa jo je seveda presežek v zunanje trgovinski menjavi v plačilni bilanci. 

Gremo na ozadje, pač mi smo zbrali iz tega, kar je javno dostopno nekaj podatkov, pa vam jih bom tukaj visokemu zboru na kratko povzel. Najprej v zvezi s temi projekti so bile povezane grožnje. Pritiski na predsednika Uprave Banke Celje, da zaprosi za državno pomoč, pod tem, da so mu grozili z odstavitvijo, ko je to opazil je sam odstopil in kasneje je sledila osebna tragedija, nobenih znakov vesti ali kesanje, kakorkoli hočete temu reči.

Sredi 2013 preden je Ministrstvo za finance obljubilo Evropski komisiji oziroma nižjim uradnikom izbris je bilo naročeno vrednotenje pač bančne aktive pri Ronaldu Bergerju, rezultati so pokazali, da je kapital NLB pozitiven, za kapitalsko ustreznost bi bilo treba dodati eno milijardo evrov dokapitalizacije, zato je bilo podano novo naročilo, tokrat strožjega vrednotenja pri Deloittu, pri čemer so ti rezultati na koncu poročila oziroma je Deloitte na koncu poročila zapisal, da odstopa od računovodskih standardov. Odločitev dokapitalizacije je bila torej izvedena mimo ustaljenih načinov merjenja rezultatov. Odločbe naj bi bile izdane 19., 20., morda 22. decembra. Ker pa so vedeli, da bo Ustavno sodišče odločalo o zadržanju izvršenega izbrisa so pohiteli in jih datirali na 17. decembra. To se pravi dogodke, ki naj bi se šele zgodili so vpisovali v pretekliku. To se ni pomotoma zgodilo. Potem časovna neskladja ali manipulacija z dokumenti. Evropska komisija je dovoljenje za državno pomoč slovenskim bankam izdala 18. decembra 2013. Banka Slovenije je izbris izvedla dan prej, pri tem se sklicuje na odločbo Evropske komisije, ki je bila izdana dan kasneje. Razlog za hitenje je zopet Ustavno sodišče, je razpravljalo na seji o morebitnem zadrževanju, tudi če se ni odločal za zadržanje, to ne pomeni, da ni mala fide bilo izvedeno vse skupaj. Izvaja o vpisu in vplačilu novih delnic NLB s strani države je datirana na 18. december, ta izjava naj bi se založila, nato se jo je našlo in izkazalo se je, da sta jo podpisala namesto guvernerja viceguverner in namesto finančnega ministra državni sekretar. Se pravi, prenos odgovornosti na podrejene. Potem, kaj se, kdo se je dogovarjala s kom, zakaj in kje so zdaj tiste obljube, slavne obljube, ki smo jih strašno dali. Izbris naj bi tekel na podlagi korespondence med nižjim uradnikom Evropske unije in Ministrstvom za finance, pri čemer je na pismo opozorilo, da je izraženo stališče uradnika Evropske unije ni nujno stališče Evropske unije. V nasprotju z zatrjevanjem vlade in Banke Slovenije, češ da je bil ta ukrep neizbežen in ga Evropska komisija že od 1 . avgusta 2013 zahteva pri vsaki odobritvi državne pomoči bankam je slovensko združenje malih delničarjev že večkrat opozorilo, da Evropska komisija od Avstrije takšnega ukrepa ni zahtevala.

Potem podatkovno neskladje, bankam so zagotovili kapitalsko ustreznost, ki je dvakrat nad zahtevo Evropske unije, povprečje Evropske unije je 10%, NKBM 20, NLB pa 17%, pri čemer so slovenske banke bistveno manj izpostavljene gospodarstvu in glede na BDP in glede na gospodarsko rast in glede na presežke, ki jih to gospodarstvo ustvarja v zunanjetrgovinski menjavi. Če gledate za leto 2012, to so zadnji podatki, bruto akumulacija v gospodarskih in amortizacijo plus neto poslovni presežek ali profit po domače, potem dobite okrog 9 milijard. 11 milijard pa so še dolžne, je še realni sektor gospodarstvu dolžan. Se pravi, tam tudi če vse skupaj poenostavljate, v dveh letih je sposoben kot naše gospodarstvo, kot nekdaj Romunija pa vse vrniti, pa to ni in to kontinentalno gospodarstvo, ki je dobesedno vezano, običajno vezano na kreditno financiranje v večji meri, kot to velja za anglosaksonski tip gospodarstva. To velja že obdobja velike krize tam 1873 in naprej, ko so se zlasti regulatorji v Nemčiji odločili, da financiranje podjetij preko borze ni zanesljiv in varen način in so se zato v večji meri naslonili na kreditne banke, na poslovne banke in temu smo sledili tudi vsi tisti, ki jih potem oponašamo v njihovi okolici.

Potem izbris navkljub temu, da je Banka Celja vsa tri prva četrtletja izboljševala portfelj in ustvarjala dobiček, zadržane so bile tudi zapadle obveznosti, da so se na koncu lahko tudi te izbrisale. Potem v letu 2014 ECB je bankam Slovenije napovedala daleč največji padec kapitalske ustreznosti, kar za 15 odstotnih točk, sledijo banke v Grčiji z 10, Ciper 9, na Portugalskem 6, v Italiji 5, v Španiji pa samo za 2 odstotni točki. Se pravi, mi kot neto izvoznik z izrazito razpršenim izvozom, s sorazmerno varno in stabilno strukturo delovanja našega gospodarstva smo bili izkazani kot nek bolnik, kot neka strukturno odvisna regija, mislim čista fikcija. Potem naprej, z izjemo Slovenije je Evropska centralna banka v letu 2014 pri vseh državah, kjer so se dejansko gospodarska gibanja izboljševala, te predpostavke popravila. Tako pri Grčiji, Cipru in Španiji, pristala je tam na uporabo svežih podatkov, temu so rekli dinamično vrednotenje. Samo pri Sloveniji, kjer je bilo izboljšanje največje glede na te držav, je ostala pri uporabi starih statističnih in bistveno bolj pesimističnih predpostavk, ki so posledično pripeljale do slabših nerealno pesimističnih napovedi tudi za leto 2014. Tu je opaziti popolno pasivnost pri zastopanju interesu slovenskega finančnega sistema in gospodarstva.

Zdaj pa, kaj narediti? Mi bomo seveda podprli sklepe, ki jih predlaga visoki Državni zbor, zadovoljni smo, da je prišlo do poenotenja. Mislim pa, da bi morali najti dovolj sposobnosti in energije, da izvedemo ponovno revizijo tako vrednosti prenesenih sredstev na DUTB, kot potrebnih dokapitalizacij, da se potem izvede rekonstrukcija, da se manjšinskim delničarjem vrne in tudi lastnikom, jasno, obveznic in podrejenih instrumentov vrne kar je njihovo v bankah, da se zmanjša prekapitaliziranost bank, da se del tega prenese kot v depozite, da se zagotovi dovolj velik donos teh sredstev, ki jih je država plasirala v banke, sčasoma zmanjša javni dolg.

 Slovenska država je od leta 2009 do letos za dobrih 9 milijard povečala javni dolg, kot pa bi ustrezalo povečanju javnofinančnega primanjkljaja oziroma akumuliranemu javnofinančnemu primanjkljaju. 4 milijarde in pol so depoziti danes že tudi v tujini, ostalo je plasirano v banke in te imajo tudi v tujini plasirano, zlasti kratkoročno. Slovenske banke so iz tistega omenjenega neto dolžnika do tujine za dobrih 8, med 8 in 9 milijardami, postale neto upnice tujine za približno 800 milijonov na koncu lanskega leta. Kratkoročno imajo pa 3 milijarde več plasiranega v tujino poslovne banke, kot pa imajo od njih izposojenega. Se pravi, izrazito so varne in izrazito skrbijo za financiranje finančnih subjektov v tujini in ne gospodarstva. Centralna banka ima pa sploh 6 milijard evrov neto plasmajev v tujino. Tako ima država 4 milijarde in pol evrov likvidnostnih rezerv plasiranih v različne instrumente. In v tem smislu mislim, prvič, da smo varni, in drugič, da ni nobene potrebe bilo za to tako veliko dokapitalizacijo in kaj šele za razlastninjenje. Že če gledate povsem preprosto, logično, kot nek kmet, kako lahko vzameš neko predpostavko, na primer, da bo prišlo do velikega potopa v ljubljanski kotlini, da bo nazaj barje, mislim, da bo na barju zopet jezero nastalo, da bo vse zalilo, in na osnovi tega zahtevaš dokapitalizacijo bank. Nekaj takega je bilo izvedeno. Lahko daš tako predpostavko in na tem delaš neke sklepe, o varnosti ali o ustvarjanju rezerv ali karkoli, ne moreš pa na osnovi tega razlastiti lastnikov neke banke. Pa kako lahko to nekomu sploh pride na misel?! In kako mu lahko pride na misel, da sploh ne razmišlja, da je tu karkoli narobe?! Mislim, kaj se tu dogaja! Mi danes odgovora na to ne bomo dobili, to je povsem jasno. Ampak, da so pa stvari izjemno, izjemno čudne, pa ni nobenega dvoma.

 

0.0
Zadnja posodobitev: ponedeljek, 16. marec 2015, 01:12
Sorodne Novice: Ministrica Katič: "Novela zakona o kazenskem postopku uveljavlja pravno in pravično državo za vse." Kongres SD izvolil novo vodstvo stranke, podpredsednica postala Andreja Katič Predstavitev Andreje Katič - Cankarjeva ulica, ob 18. uri [NAPOVED] Predstavitev Andreje Katič, Jana Škoberneta in Aleksandre Vasiljević na VTV televiziji Predstavitev Andreje Katič - Kardeljev trg, ob 17. uri Predstavitev Andreje Katič in Jana Škoberneta - ploščad ob Kidričevi cesti (nasproti Tržnice) Predstavitev Andreje Katič - Šalek, ob 18. uri Andreja Katič slavnostna govornica na slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja v Šoštanju Predstavitev Andreje Katič - pred prostori Krajevne skupnosti Gorica, ob 18. uri Predstavitev Andreje Katič - Kardeljev trg, ob 18. uri
Andreja Katič SD Banka Slovenije dokapitalizacija bank

Brez komentarjev...

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen..

8-03-2018
Zanima me če še je kakšna možnost da vam je ostalo…
5-09-2017
12-01-2017
18-01-2016
Pozdrav, mene bi pa zanimalo kje je mogoče videti…