NOVICE ObO SD Velenje

Stališče PS SD o Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

0 Komentarji
795
1-04-2015

Stališče PS SD k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (predlagatelj PS SDS, osnutek)

Spoštovane in spoštovani!

Brez analize, brez premisleka in brez posvetovanja s strokovno in zainteresirano javnostjo. S tem besedami je mogoče povzeti delovanje Slovenske demokratske stranke na področju vzgoje in izobraževanje v zadnjih nekaj mandatih. Rezultat takšnega, do javnega sistema destruktivnega delovanja, je tudi predlog sprememb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je med nami.

Brisanje meje med javnim in zasebnim je za Socialne demokrate, ki zagovarjamo dostopnost do javnih storitev za vse, nesprejemljivo na vseh področjih družbe. Še posebej pa smo občutljivi, kadar se ti poskusi izvajajo na sistemu vzgoje in izobraževanja. To je namreč edini korektiv, ki zlasti družbeno najranljivejšemu delu prebivalstva omogoča, da si zagotovi boljše življenje, kot ga je imel v okolju iz katerega je zrastel. Uspeh namreč nima učinka le na njegov položaj, ampak v okolje odda tako pomembno znamenje upanja.

Maliki konkurenčnosti tudi na področjih, kjer javno deluje in deluje dobro, skušajo uveljaviti načela svobodne gospodarske pobude. Da bi to dosegli, področje javnega z restriktivno proračunsko politiko siromašijo, v hiranju pa cinično videvajo priložnosti za doseganje nove kakovosti. A zasebno taisti maliki ne prepuščajo delovanju prostega trga, ampak, po njihovem mnenju celo legitimno, zanj zahtevajo trajen dostop do proračunskih virov.

Eno izmed področij, ki je neprestanoma deležno poskusov ustvarjanja paralelnega sistema javnemu, je področje vzgoje in izobraževanja. Del politične in zainteresirane skupnosti namreč vztrajno ustvarja privatni ideološki aparat kot sredstvo, kjer se z namenom doseganja parcialnega političnega cilja reproducira nova družbena razmerja.

Do nedavnega je sistem javnega osnovnošolskega izobraževanja poleg javnosti užival tudi najvišjo, ustavnopravno podporo. V odločbi UI/68/98 je namreč Ustavno sodišče Republike Slovenije presodilo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo.

A peterica sodnikov Ustavnega sodišča zdajšnjega sklica je podala nasprotno mnenje in v njem državnemu zboru naložila, da financiranje javnega izenači z zasebnim ter zanj zagotovi tudi potrebna, javnofinančna sredstva. Peterica sodnikov ni poteptala zgolj mnenja štirih kolegic, ki so odločitvi nasprotovali, poteptala je tudi mnenje, ki ga je v prej citirani odločbi soglasno sprejela deveterica ustavnih sodnikov v letu 2001. Iz šibke pravne argumentacije tako izhaja vtis, da je bila odločitev politično izsiljena.

Nadalje, odločitev peterice sodnikov Ustavnega sodišča, ki jo brez opore na strokovne argumente v obravnavanem predlogu novele povzema poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, ni konsistentna niti s sodbami mednarodnih sodišč in pravnih norm, ki izhajajo iz mednarodnih dokumentov.  Tako je Evropsko sodišče za človekove pravice v enem izmed svojih odločitev presodilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja. Tudi mednarodne deklaracije in konvencije državam ne nalagajo, da finančno podpirajo zasebno osnovnošolsko izobraževanje, je pa res, da ga ne prepovedujejo. Iz tega vidika je mogoče razumeti tudi stališča prej omenjenih institucij ter dejstva, da države praviloma zasebnemu izobraževanju namenjajo nižji delež javnih sredstev kot javnemu izobraževanju.

V razpravi o problematiki pa se vseskozi podcenjuje še eno, za prihodnost izobraževanja na Slovenskem vsaj tako pomembno vprašanje. Peterica sodnikov in predlagatelji novele namreč odpirajo prostor, kjer javno vstopa v območje zasebnega, pri čemer javno ne razpolaga s sorazmernim vplivom na to, kaj se v tem, zasebnem delu dogaja. To tako omogoča prepletanje med javnim in zasebnim, kar ustvarja vtis, da je javno zasebno oziroma huje, da je zasebno javno. V primerih osnovnošolskega izobraževanja to predstavlja neposredno kršitev zakonskih in ustavnih načel o laični šoli in o svetovnonazorsko nevtralni šoli. Ne nazadnje, omenjeno pripoznava tudi Evropska komisija za človekove pravice, ko sprejme stališče, da nobena država nima dolžnosti skrbeti za podporo posebni izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim prepričanjem. Če ta del razprave umestimo v kontekst zlasti religioznih pritiskov na javno šolstvo, kot je na primer širitev študijskih področij teološke fakultete z izobraževanjem učiteljev, je slika vsaj nekoliko bolj jasna.

Ob zaključku tega dela še opozarjamo, da je veljavna ureditev, gledano mednarodnoprimerjalno, v Sloveniji že sedaj več kot le velikodušna do zasebnega izobraževanja. Statistični prerez namreč pokaže, da je zasebno izobraževanje v Evropi tako radodarno podprto iz javnih sredstev le še na Nizozemskem, v Belgiji, na Finskem in na Švedskem. Razen slednja, nobena druga ne uživa 100% javnega financiranja.

Predlagatelji poleg določbe o javnofinančni skrbi za zasebno osnovnošolsko izobraževanje predlagajo še dve dopolnitvi, ki so ju skovali v idejno-političnem laboratoriju. Kot taki sicer ne potrebujeta komentarja, a vendar. Vzgoja za svobodno družbo z obsodbo vseh totalitarizmov in vključevanje domoljubja v vsebine izobraževanja so del učnih načrtov in se v slovenskem, javnem šolstvu izvajajo že vrsto let. Ekskluzivno prisvajanje občešloveških tematik s strani tistih, ki pridobitev svobodne družbe ne priznavajo, ki ne spoštujejo temeljnih državnih simbolov kot je himna, ki ne spoštujejo najsvetlejših dogodkov narodove preteklosti, kot je odpor proti okupatorju, pa ni mogoče označiti za nič drugega kot izraz cenene demagoške politike. Morda pa odločitev predlagatelja, da v enem predlogu novele zakona zajame ureditev 100% javnofinančne podpore zasebnemu svetovnonazorsko pristranskemu izobraževanju ter ob tem zahteva še poučevanje za svobodno družbo in za domoljubje, ni zgolj naključje. Ali pač?

V poslanski skupini Socialnih demokratov novega koraka v smeri spodkopavanja kakovostnega, dostopnega in ideološko neobremenjenega sistema vzgoje in izobraževanja ne bomo podprli. Ob tem izražamo tudi pričakovanje, da pred nadaljnjimi nestrokovnimi poskusi uresničitve volje peterice sodnikov Ustavnega sodišča državni zbor sprejme stališče o predlogu za dopolnitev Ustave, ki smo jo s somišljeniki v skrbi za javno šolstvo oblikovali in prvopodpisali v poslanski skupini Socialnih demokratov.

V zaključku poudarjamo, da je razprava o vstopanju zasebnega na polje javnega odločujoča za prihodnost te države. Najmanj kar pri tem terjamo Socialni demokrati je spoštovanje 2. člena Ustave, ki določa, da je Slovenija socialna država. To je mogoče zagotoviti le s skrbjo za kakovost in dostopnost do storitev v javnih ustanovah, osnovnošolsko izobraževanje pa ima pri tem osrednje mesto.

0.0
Zadnja posodobitev: -/-
Sorodne Novice: Socialni demokrati predstavili stališče do reševanja begunske krize Stališče PS SD k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih ... Stališče PS SD k predlogu Zakona o cestninjenju Stališče PS SD k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov Stališče Socialnih demokratov glede novele zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR) Stališče poslanske skupine SD o parlamentarni preiskavi v TEŠ 6
Andreja Katič SD Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

Brez komentarjev...

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen..

8-03-2018
Zanima me če še je kakšna možnost da vam je ostalo…
5-09-2017
12-01-2017
18-01-2016
Pozdrav, mene bi pa zanimalo kje je mogoče videti…