NOVICE ObO SD Velenje

Tedenski povzetek dela poslanke Andreje Katič

0 Komentarji
1176
10-11-2014

V ponedeljek, 3. novembra 2014,  je poslanka Andreja Katič opravljala delo poslanski pisarni v Velenju.

V torek, 4. novembra 2014, se je poslanka Andreja Katič udeležila sestanka poslanske skupine Socialnih demokratov. Sestanka so se udeležili tudi ministra mag. Dejan Židan, Janko Veber ter ministrica Anja Kopač Mrak.  Poslancem so predstavili delo posameznih ministrstev v preteklem obdobju ter aktualna dela vlade.

V torek, 4. novembra 2014, je ob 17. uri potekala 2. seja Sveta Mestne občine Velenje. Svet je soglasno potrdil predloge za imenovanje vseh delovnih teles občinskega sveta tako, da lahko občinski svet začne z operativnim delom. Seja se je nadaljevala v četrtek, 6. oktobra.

DSC04204

V torek, 4. novembra 2014, se je ob 19. uri poslanka Andreja Katič udeležila  skupne seje odbora za gospodarstvo, odbora za zadeve  Evropske unije, odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter odbora za finance in monetarno politiko , ki so obravnavali  problematiko 11-ih okoljskih projektov,  pripravljenih za črpanje sredstev evropske kohezijske politike. Seje so se udeležili tudi predstavniki združenj občin ter  nekateri župani prizadetih občin. Projekti se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Odbori so sprejeli sklep, da se projekti umestijo v novo finančno perspektivo.

V sredo, 5. novembra 2014, se je poslanka Andreja Katič udeležila seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Obravnavali so poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2013,  ki ga je pripravila Agencija za energijo. Katičeva je izpostavila, da bi morala glede na razmere na trgu biti električna energija za uporabnike cenejša, bili pa smo priče 300% povečanju cene zaradi subvencioniranja obnovljivih virov. Opozorila je na količine proizvedene energije v Sloveniji, saj smo le v letu 2009 proizvedli več elektrike kot so bile slovenske potrebe. Izpostavila je tudi, kakšni ukrepi bodo izvedeni, da se zagotovi robustnost omrežja tako, da bo vzdržalo pritiske narave ter, da se je izkazalo, da večino občin in večji sistemi, kot so npr. nekatere bolnice, zdravstveni domovi,  nimajo rezervnih scenarijev-svojih agregatov. Izpostavila je vprašanje, če se enakomerno vlaga v infrastrukturo na vseh območjih Slovenije ali zgolj v središču, torej okoli Ljubljane. Infrastrukturna podjetja upravljajo s 96% vsega omrežja, vlagajo v infrastrukturo pa letno vse skupaj manj kot znaša letna vrednost subvencij. Pridružila se je vprašanju Državnega sveta, ali je vpeljan nadzor nad trgovanjem z električno energijo, ali se ugotavlja izvor in vrsta energije. Prav tako je apelirala na prisotne, da je zadnji čas, da se začnemo bolj odgovorno obnašati do energetike, da se država zave, da je lastnica teh družb, ki so vpete v sistem, kjer se na eni strani povečuje število zaposlenih, na drugi zmanjšuje, kjer so na eni strani  izgube,  na drugi dobički  in da naj država le pogleda, kako upravljavci v posameznih družbah opravljajo svoje delo.  Odbor je obravnaval tudi program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2015 in zahteval dopolnitve. Odbor je tudi podprl predlog za sklic javne predstavitve mnenj o energetskem konceptu Slovenije. Katičeva je ob tem poudarila, da če bi imeli jasen energetski koncept, če bi opredelili blok 6 TEŠ kot prioritetni nacionalni projekt, potem bi morali sestaviti najboljšo ekipo, ki jo imamo v Sloveniji, ki bi vodila postopek.  Katičeva je zaključila: "Poleg vsega, kar je bilo povedano v razpravi in kar je zapisano v predlogu, bi izpostavila še eno. Ne gre samo za to, kakšna vrsta energije, kje bodo  locirani objekti, gre tudi za to, na kakšen način bo upravljana energetika. Te zgodbe, da se potem lomi vse na hrbtih delavcev, to, kar se dogaja v TET-u, tudi to, kar se dogaja v Premogovniku Velenje, si pa Slovenija tudi ne bi smela privoščiti! Mi bi bili zelo veseli, če bi vedeli, kakšna je razvojna strategija HSE-ja, zakaj GEN nima takšnih problemov, zakaj pa jih HSE ima?! Ali je to samo v vodstvu? In nimamo ne strateških usmeritev posameznih združb in ne energetskega koncepta ...nekaj dokumentov je izdelanih ..., je pa zadnji čas, da se začnemo resno in odgovorno ukvarjati tudi s to temo."

seja_gospodarstv

V četrtek, 6. novembra 2014, se je poslanka Andreja Katič udeležila skupne nujne seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbora sta obravnavala problematiko zagotavljanja sistemskega urejanja protipoplavne varnosti. Poslanka je izpostavila:  "Razumem probleme občin. Tudi sama prihajam iz občinske uprave, aktivno sem pri vseh nesrečah, ki so nas doletele, sodelovala v štabu civilne zaščite. Sredstev je vedno premalo. Res je,da so se v preteklosti tudi zaradi pritiskov ljudi dopustile spremembe namembnosti iz kmetijskih v stavbna zemljišča brez, da bi se upoštevala poplavna varnost.  In pri tem si krivdo delijo tako občine, ki so popustile, kot državni organi, ki so izdali soglasja k spremembam namembnosti.  Ujme, ki smo jim priča v zadnjih letih, od orkanskih vetrov, poplav, žleda, zahtevajo drugačne rešitve. Občine so v zadnjih dveh letih v pripravi novih dolgoročnih prostorskih načrtov. Pri tem je nujna tudi drugačna vloga ARSA, da skupaj z občinskimi urbanisti, upravljavci posameznih vodotokov od primera do primera rešujejo območja vodotokov.  Prišli smo tudi do druge skrajnosti, da je določen vsepovsod kar tako 5-15 ali koliko metrov ... priobalni pas, kjer se ne sme nič graditi. Pa reka teče čez središče mesta in objekti tam stojijo že vrsto let. Z določitvijo priobalnega pasu pa je zelo oteženo njihovo vzdrževanje, morebitne dozidave ali prezidave. Preden se spelje postopek do vlade traja več let. Ljudje, gospodarstveniki ... tega ne razumejo. Na drugi strani, pa se dovoli izvzem iz kmetijskih zemljišč na območjih, ki bi morala služiti kot razlivno območje. Potrebna so velika vlaganja, je bilo povedano. S tem se vsi strinjamo. Potrebno je več sredstev za vzdrževanje. Ker sredstev takoj ni na razpolago, kot preventivo izpostavljam primer po moje - dobre prakse. MO Velenje vsako leto - celotna občinska uprava, skupaj z vsemi KS, komunalo, posameznimi gospodarskimi družbami, ki dajo brezplačno na voljo tovornjake, šoferje, z lastniki zemljišč ob vodotokih, upravljavcem določenim s strani države, stroko za rastlinje in življe ter občankami in občani organizira obsežno čistilno akcijo - čiščenje brežin. Podirali smo tudi večja drevesa, odstranjevali grmičevje, ob tem poberemo tudi  odpadke . Akcije se je že dvakrat udeležil tudi predsednik Borut Pahor. In s tem smo že preprečili večjo škodo ob zadnjih poplavah v Velenju. Mogoče lahko takšna praksa v kateri občini pomaga preprečiti poplave. Ob tem pa je, kot je že bilo povedano, potrebno pohvaliti civilno zaščito in zlasti gasilce, tako pri preventivi kot tudi pri njihovi nesebični pomoči. In res je ob vseh ukrepih, o katerih smo danes govorili,  je potrebno sočasno negovati tudi sistem civilne  zaščite z vsemi v ta sistem povezanimi društvi, še posebej pa prostovoljno gasilstvo.  Kolega Žnidar je izpostavil časovni moment , da kapljica prehitro potuje ... Izpostavila bi še en predlog, ki bi bil za preučiti. Že nekaj časa je uveljavljen nov "davek na dež", saj poznate - glede na kvadraturo strehe je potrebno plačati davek, ki bi se najkasneje z novim letom naj začel tudi zaračunavati. Predlagam, da se dodatno spodbudi s posebnimi olajšavami glede plačila tega davka, da lastniki objektov sami gradijo zadrževalnike, da ob hujših nalivih vodo čim dlje zadržijo na svojih zemljiščih, preden se steka v meteorne kanale in vodotoke. Lahko je preprosto in niti ne predrago - preden se iz strehe voda izteče v meteorni kanal, se postavi namesto horizontalno  - vertikalno več večjih betonskih cevi ena na drugo - pa dobimo hitro globok vodnjak, kjer se lahko voda zbira kar nekaj časa in potem počasneje pronica naprej ali pa se potem porabi tudi za zalivanje in podobno . In lahko postavimo na tisoče takšnih vodnjakov in upočasnimo kapljice..." Odbora sta predlagala Vladi, da objavi informacijo o stanju protipoplavne varnosti Slovenije, da pristopi k celovitemu urejanju protipoplavne varnosti ter da v najkrajšem času javno objavi končno poročilo o škodi v kmetijstvu zaradi poplav v 2014.

V petek, 5. novembra 2014, se je poslanka Andreja Katič, kot podpredsednica DZ, udeležila kolegija predsednika Državnega zbora. Kolegij je obravnaval delo poslank in poslancev oz. zbora v prihodnjem obdobju.

Foto: DZ RS, Naš čas

0.0
Zadnja posodobitev: etrtek, 08. januar 2015, 07:51
Sorodne Novice: Ministrica Katič: "Novela zakona o kazenskem postopku uveljavlja pravno in pravično državo za vse." Analiza opravljenega dela v zadnjih osmih letih Kongres SD izvolil novo vodstvo stranke, podpredsednica postala Andreja Katič Predstavitev Andreje Katič - Cankarjeva ulica, ob 18. uri [NAPOVED] Predstavitev Andreje Katič, Jana Škoberneta in Aleksandre Vasiljević na VTV televiziji Predstavitev Andreje Katič - Kardeljev trg, ob 17. uri Predstavitev Andreje Katič in Jana Škoberneta - ploščad ob Kidričevi cesti (nasproti Tržnice) Andreja Katič slavnostna govornica na slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja v Šoštanju Predstavitev Andreje Katič - Šalek, ob 18. uri Predstavitev Andreje Katič - pred prostori Krajevne skupnosti Gorica, ob 18. uri
Andreja Katič
8-03-2018
Zanima me če še je kakšna možnost da vam je ostalo…
5-09-2017
12-01-2017
18-01-2016
Pozdrav, mene bi pa zanimalo kje je mogoče videti…